Letošnjo žirijo
za nagrade Sempler, namenjene najboljšim medijskim strategijam leta, bo vodil Marko
Vičič, partner in izvršni kreativni direktor v skupini Futura DDB, ki je v
četrt stoletja delovanja postala ena najvplivnejših agencij v Sloveniji.
Večkrat je bila imenovana za agencijo leta tako na Zlatem bobnu kot na
Slovenskem oglaševalskem festivalu, Marko Vičič pa je za svoje kreativne
rešitve prejel več kot sto domačih in mednarodnih nagrad. Kot pravi, bo bistveno
vodilo žirije pri ocenjevanju občutek sporočilnosti in vpliva na
spremembo vedenja pri ciljni skupini.
Kakšna je za vas
dobra medijska strategija, takšna, ki bi si zaslužila nagrado Sempler?
Dobro in učinkovito medijsko strategijo zaznamuje predvsem
sposobnost integracije ciljne skupine. Sodobni potrošniki oz. uporabniki
medijev so vedno bolj zahtevni in tako se višajo tudi njihova pričakovanja.
Dobro medijsko strategijo tako odlikujejo trije ključni dejavniki.
V prvi vrsti se je strateški medijski nastop sposoben vživeti v življenjski
slog ciljne skupine in kot tak presega demografske opredelitve. Kot drugi
ključni dejavnik je mogoče navesti subtilnost sporočila oz. uporabe medijskega
spleta/določenega medija, ki povzroča integracijo blagovne znamke v vsakdanje
življenje potrošnikov. Kot zadnji element dobre medijske strategije pa nastopa
povezava strategije z blagovno znamko. Pogosto se namreč zgodi, da sama
strategija medijskega nastopa izstopa v pozitivno smer, vendar je težko najti
stično točko z osebnostjo blagovne znamke.
Kaj boste kot predsednik žirije predvsem iskali pri prijavljenih
delih; kakšnim merilom boste sledili?
Jasno je, da je treba v prvi vrsti
upoštevati vse formalne kazalce: ali je medijska strategija zadostila
komunikacijskim in medijskim izhodiščem. Na drugem mestu pa je zagotovo »wow«
efekt, saj je tudi pri komuniciranju prvi občutek ob stiku s komunikacijskim
sporočilom izredno pomemben. Ker smo v žiriji praviloma precej neobremenjeni z
ozadji določenih strategij, pri čemer ciljam predvsem na proračunska sredstva,
je bistveno vodilo pri ocenjevanju občutek sporočilnosti in vpliva na spremembo
vedenja, mišljenja pri ciljni skupini. Ali pa preprosto ustvarjanje dodane
vrednosti za življenje ciljne skupine, pa najsi bo to neki zabaven, čustven ali
povsem praktični moment. Kot že navedeno, so v ospredju zmeraj strategije, ki
znajo prepletati osebnost blagovne znamke z osebnostjo predstavnikov ciljne
skupine. Torej strategije, ki znajo medije uporabiti na kreativen in celosten
način.
Kakšen je po vašem opažanju ugled nagrad Sempler v regiji
Adriatik? Se je v zadnjih letih povečala njihova prepoznavnost v regiji oz. kaj
bi še morali storiti, da bi se na tekmovanje še v večji meri prijavljala dela
ne le iz Slovenije, temveč tudi iz drugih držav nekdanje Jugoslavije?
Zdi se, da gre SEMPL v regiji Adriatik po pravi poti, saj se
prepoznavnost tu povečuje, hkrati pa je prijavljenih del iz ostalih držav
regije vedno več. Pozitiven trend je opaziti tudi na področju vedno večjega
števila govorcev iz regije. Ker gre za regijo, ki ima veliko skupnega tudi na
področju medijske potrošnje in strateškega komuniciranja, bi bilo smiselno
predstavljati primere dobre prakse, ki so bili izvedeni po celotni regiji ali
pa primere medijskih strategij regijskih blagovnih znamk po različnih državah.
S tem bi okrepili občutek, da praktično nastopamo na istem trgu in bi se tudi medijske
strategije lahko pripravljale holistično.